Poslanstvo

V zadnjem času postaja kulturna krajina vse pomembnejša kot vir in lokacijski faktor v regionalnem razvoju. V prihodnosti bo igrala vse bolj pomembno vlogo tudi v turizmu, kmetijstvu in pri umeščanju objektov v prostor. To za evropske regije in krajine pomeni obdobje soočanja z obsežnimi spremembami. Razmerje med regionalnim razvojem in spremembami krajine do sedaj še ni bilo celovito raziskano. Tudi obstoječi instrumenti izvajanja politik teh razmerij pogosto ne upoštevajo, razvojni programi EU in posameznih držav pa imajo lahko na kulturno krajino celo škodljive učinke. Treba jih je torej ustrezno prilagoditi zahtevam trajnostnega razvoja.

"Pomen krajine kot političnega vprašanja na ravni Evrope že kakih pet letih vztrajno narašča. Kljub odsotnosti formalnih, zakonskih evropskih instrumentov za krajine so te pritegnile pozornost tako strokovnih kot tudi vladnih organizacij. ... Krajinski pristop bolj kot katera koli druga stroka omogoča celovitost obravnave in ponuja načrtovalna orodja za proučevanje in urejanje razmerja med naravo in kulturo. Krajina kot mesto človekove interakcije z naravo ima zato prav osrednje mesto v trajnostnem razvoju". (Evropski center za ohranjanje narave, 2000)

Evropska skupnost (The European Community) je za soočanje s sedanjimi in bodočimi izzivi oblikovala Strategijo prostorskega razvoja (Spatial Development Strategy, ESDP). REGALP bo tako k Strategiji kakor tudi h krajinsko usmerjenim ciljem Skupne kmetijske politike (Common Agricultural Policy, CAP) prispeval predloge v prihodnost usmerjenih sprememb in izboljšav ključnih politik na ravni EU in posameznih držav. Predlogi bodo oblikovani v tesnem sodelovanju z lokalnimi akterji na testnih območjih v različnih alpskih državah. S povezovanjem pristopov "od zgoraj navzdol" in "od spodaj navzgor" (top-down in bottom-up) bo REGALP prispeval tudi h krepitvi moči lokalne skupnosti (local empowerment) ter k celovitemu in trajnostnemu regionalnemu razvoju.

Dovje